 |
| Hotel Gostilna v New Yorku |
Poglejmo na kratko vrhunce enotedenskega potovanja. Podrobno poročilo in fotografije bomo objavljali v naslednjih dneh.
Čertek, 1. november
Pred vzletom z letališča v Benetkah nepozabljivo kroženje po Mestrah v iskanju avtogaraže. Tako lepe so Mestre, da je Pipan že stopil v en hotel in ga dolgo ni bilo. "Ostane tle?"
Na letalu iz Frankfurta v New York Peter spozna gospoda na bližnjem sedežu. Gre za Newyorčana, ki je bil precej let odposlanec Združenih narodov na Balkanu. Tema pogovora: vloga bloga Gostilna in Drupija v reševanju notranjepolitičnih težav v Bosni.
Petek, 2. novembra
Iz stanovanja med 1st in 2nd Avenue na 53. cesti gre vsa delegacija po štartno številko na zahodni del Manhattana. Sonce, nobenega sledu o orkanu Sandy.
Bojan, Peter in Veronika imajo svoje številke. Bojanova se začne na 17, Petrova na 13 ...
Popoldne, približno ob petih, med sprehajanjem po Fifth avenue dve Nizozemki ustavita gostilniško delgacijo, ki je ponosno držala v rokah razne torbe newyorškega maratona. "Did you know? No marathon." "Thank you for the worst news we've ever heard. Nice to meet you."
Eni gredo spat, eni topijo žalost v pivu po večtedenskem ramadamu.
Sobota, 3. novembra
Bojan in Peter se s podpisom pogodbe pred notarko Tereso obvežeta, da bosta naslednje leto spet v New Yorku.
A najvažnejšo odločitev vzame vseh osem članov delegacije. "Mi jutri naredimo naš maraton!". To sklenemo po celodnevnem sprehajanju po Južnem Manhattanu, Sohu, Chinatownu in pred sedežem newyorške občine, ki jo vodi župan Bloomberg (odslej Stronzo).
Nedelja, 4. novembra
Zajtrk pred trgovino Tiffany - nehote predlagala Veronika.
V Central Parku organiziramo GIRO (Gostilna International Running Orgasm). Misija: prepričat enega tujca, da z nami teče okrog drsališča. Dobimo dva Angleža: Erik in Beth. On naznani štart (ready-go!), ona zmaga.
Bojan, Peter, Veronika in presenetljivo še Pipan tečejo po celem parku. Bojan in Peter s posebnimi majicami TINA. Nepozabano. Slike in podrobno poročilo v naslednjih dneh.
Srečamo eno zamejko kar po cesti in še druga dva na vrhu Empire State Buildinga. "Nije mali svet, nego veliko je zamejstvo."
Ponedeljek, 5. novembra
Zjutraj z ladjo proti kipu svobode in Ellis Islandu. Zaprto oboje seveda in za nameček še požar nekje v bližini.
Sprehod po brooklynskem mostu. Tam napišemo na zid Gostilna in seveda ... Viva Bidu.
Popoldne po Brooklynu in zvečer na tekmo Nets : Timberwolves. "Naši" vodijo za 22 točk, potem klavrno izgubijo.
Torek, 6. novembra
Jutranji obisk muzeja Metropolitan, nato pogovor z nekom, ki na kraju, kjer so ubili Lennona, prodaja špilce (neke vrste Bidussijev bratranec ...). Njegova volilna napoved sloni na teoriji, da so volitve samo stvar hormonov. In da jih odločijo ženske.
Zmaga Obama, a junak večera je temnopolti človek, ki iz avta na ves glas poje pesem Boba Marleya in zakriči: "That's New York!"
Naš kandidat na predsedniških volitvah Pipan ni dobil dovolj glasov: "Po mojem so brogli."
Po lepem dnevu nekdo reče: "Ma čudno, da za jutri dajejo grdo, če je tku jasno nebo."
Sreda, 7. novembra
Ob izhodu in naravoslovnega muzeja zagledamo sneg. "Ha ha, bomo rvali partjrt?"
Vprašanje je seveda odveč. Smo na letališču malo pred osmo zvečer. Morali bi odleteti ob 22.20. Ob polnoči nas spravijo na letalo, ob petih zjutraj nas spet izkrcajo ne da bi se premaknili za milimeter. Za nagrado dobimo lepo novico: "No accomodation avaiable in New York." Na letališču ni dovolj sedežev, spimo na tleh.
Četrtek, 8. novembra
Cel dan na letališču do 22. ure. Vsega skupaj okrog 27 ur. Smrdljivi in umazani gremo na letalo.
Petek, 9. novembra
En kovček je poškodovan, a drugače smo vsi živi in zdravi. Moški imajo daljše brade. Ženske se hvalijo: "Sm laida." "Spuzo."
Mi nismo kot vsi. Mi smo Gostilna. In če gremo v New York, gremo tja, ko odpovedo maraton in ko zasneži.
Nessun commento:
Posta un commento